Loading...

  • Urbanistična delavnica Ravne na Koroškem

    Naročnik:   Občina Ravne na Koroškem

    Ministrstvo za okolje in prostor;

    Urad RS za prostorsko planiranje

    sodelujoči na delavnici:

    Dr. Peter Gabrijelčič, udia

    mag. Alenka Fikfak, udia

    Dr. France Rihtar, udia

    Dr. Darko Likar, udia

    mag. Tomaž Novljan, udia

    mag. Tomislav Šibenik, udig

    Bojan Pavlinič, udig

    Uroš Reiter, udia

    Peter Gorjanc, udig

    Jožko Fras, udia

    Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor – Urada za prostorsko planiranje:

    Miha Kos, udia

    Leto izdelave: 1997

    Občina Ravne – Prevalje na Koroškem se je odločila organizirati v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor urbanistično delavnico pod naslovom “Ureditev mestnega središča Ravne na Koroškem” s ciljem, da bi na interdisciplinami način in s sodelovanjem širše strokovne javnosti pridobili nova izhodišča za izdelavo potrebnih strokovnih podlag za pripravo prostorsko izvedbenih načrtov za ureditev mesta ter mestnega središča. Hkrati bi s tem odgovorili na tri teme, ki jih je v javnem razpisu razpisalo Ministrstvo za okolje in prostor in sicer:
    1. Spremembe strukture urbanega prostora, ki vplivajo na dosedanji razvojni koncept mesta (vplivi uveljavljanja tržnega gospodarstva na gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in drugi spremenjeni dejavniki urejanja mesta),
    2. Prenova mesta, stavbnega fonda, centralnih dejavnosti, zgostitev namesto ekstenzivnega širjenja,
    3. Prehajanje ruralnega prostora v urbanega kot posledica funkcijskega razvoja centralnih naselij, poizkus načrtnega razvoja urbanih elementov.
    Podobno kot v ostalih slovenskih mestih se tudi v Ravnah na Koroškem srečujemo z nepričakovanimi, celo stihijskimi urbanimi procesi, ki se kažejo skozi naključni in nepovezan razvoj posameznih delov mestnega središča, skozi razseljevanje dela mestotvornih dejavnosti v širšo mestno regijo ob sočasni pretirani zgostitvi trgovskih in poslovnih dejavnosti v ožjem mestnem jedru, skozi razpršeno gradnjo na mestnem obrobju s selitvijo dela aktivnega prebivalstva v nove soseske in končno skozi velike prometne zagate, do katerih prihaja zaradi nenačrtovanega razvoja mesta. Vsi ti dejavniki so privedli do postopnega upadanja kvalitete v bivalni kulturi mestnega središča in do splošne degradacije prostora, katere posledica so tudi negativne, spremembe v starostni in socialni strukturi v mestnem središču.
    Ugotavljamo lahko, da z obstoječimi mehanizmi prostorske politike in na podlagi dosedanje urbanistične doktrine ne moremo slediti izzivom, ki jih prinašajo nove oblike družbenega in gospodarskega življenja. Ne samo v Sloveniji temveč tudi v širšem evropskem prostoru smo priča novim pojavom raznolikih in kompleksnih urbanih struktur v katerih izginjajo meje med mestom in njegovo okolico in se pojavlja urbanizacija v obliki obsežnih mestnih regij.
    Koncentracija ni več merilo urbanosti temveč se urbana integracija uresničuje s pomočjo novih komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo dislokacijo nekdaj fizično povezanih dejavnosti v prostoru. Zaradi našega vztrajanja pri ortodoksni urbanistični teoriji in praksi se nam zdijo omenjeni procesi, ki vodijo v oblikovanje navidez kaotične urbane strukture, le posledica naše trenutne strokovne nemoči in ne kot temeljna spremeba v sistemu, zato jih želimo pogosto na silo vkalupiti v okvire tradicionalnih urbanističnih vzorcev. Prav zato smo se urbanisti in arhitekti v kriznem obdobju sedemdesetih let, ko so se porušile tradicionalne predstave o mestu, obrnili namesto k reševanju nakopičenih urbanih problemov k retrogradnim poizkusom oživljanja mestnih historičnih izhodišč in to prav v trenutku, ko smo najbolj potrebovali predvsem objektivno kritiko dotedanje funkcionalistične prakse in odgovore na vprašanja, ki jih prinaša modernizacija.
    Seveda pa ne mislimo, da pomeni priznavanje novih razvojnih sprememb tudi splošni poziv k priznavanju današnje pogosto kaotične situacije v prostoru. Prej nasprotno! Z delavnico smo poskušali odkriti tiste možne strokovne mehanizme s pomočjo katerih bo mogoče izdelati in realizirati novo urbanistično zasnovo mesta, predvsem pa usmerjati razvoj mesta v željeni smeri z vzpostavljanjem novih programskih in prostorskih ravnotežij na soobstoju do sedaj navidez nasprotujočih si entitet v prostoru ter na prilagodljivosti, kot najvišji vrednoti prostora.
    V tem okviru vidimo bodoči razvoj Raven na Koroškem usmerjen v oblikovanje sicer “razseljene”, vendar programsko kompleksne “mestne” strukture, ki bo upoštevala tako konkretno kot tudi zgodovinsko izkušnjo prostora, v kateri bodo veljala pravila različnosti – izjemnosti, začasnosti – nedokončanosti ter stalne odprtosti do urbanističnega urejanja prostora. V okviru te zasnove bo ohranilo mestno središče vlogo mentalnega in kulturnega centra z dobrimi prometnimi povezavami z ostalimi območji mesta. Ob tem bomo upoštevali njegovo specifično razvojno pot, kot središča industrijskega kraja, kar daje naselju v kombinaciji s starim mestnim jedrom specifično podobo in funkcijo.

    Prostorsko načrtovanje